Psihična priprava na tekmo
2. del - Naprednejši način

Tudi jaz sem nekoč čutil tremo in se boril z njo. Včasih sem tudi izgubil ta boj in se znašel v občutkih skrajšane roke in težkih nog. Tudi tekme sem izgubil zaradi tega občutka, ki mu v angleščini rečejo "choking" oz. davljenje.

In ko igraš veliko število tekem pod pritiskom, se tega občutka delno navadiš, naučiš se zmagati tekmo kljub "zakrčenosti" in sčasoma ta občutek popusti.

Ta občutek se seveda pojavi, ko nam grozi nevarnost. No, vsaj tako zaznavamo tekmo, saj nam grozi čustvena bolečina ob porazu. Torej je stanje treme oz. intenzivnost "choking-a" odvisna od naše zaznave pomembnosti tekme oz. kako veliko bolečino lahko doživimo ob porazu.

Zakaj doživimo bolečino ob porazu?

Ker naredimo napačno povezavo v naši glavi in sicer da je poraz v teniški tekmi nekako povezan z našo človeško vrednostjo. Ker če namreč izgubimo tekmo v tenisu, se počutimo zelo slabo in si mislimo, da je nekaj narobe z nami, da smo nule ali luzerji in podobno,

Toda to seveda ni res. Tenis je samo igra – 2 osebi odbijata žogico čez mrežo v označeno polje in na nek določen način štejeta točke. To je vse.

Vse kar si ljudje mislijo dalje od tega so le zgodbe, ki so si jih izmislili. Nič od tega ni popolna resnica. No, nekega dne sem sam prišel do tega spoznanja. Če izgubim teniško tekmo, je to enako, kot če sem šel s prijateljem igrati Tetris in izgubil. Oboje je igra.

In če me nekdo premaga v tenisu, je pač bolj naštudiral to igro kot jaz. To ne pomeni, da je on več vreden in jaz manj. Moja lastna vrednost je popolnoma neodvisna od teniških porazov.

No, in ko so mi bile te stvari jasne, nisem več doživljal stresa na tekmah, saj mi ne grozi nobena čustvena bolečina. Če izgubim – prava reč, saj je samo igra. Če zmagam, fino – res obvladam tenis.

Vse skupaj dojemam kot reševanje problemov – podobno kot če bi reševal matematično nalogo: "Aha, piha veter, igram takole. Aha, bekend mi ne gre, bom poskusil z bolj mehko roko. Hmm, še vedno ne gre, bom poskusil bolj spredaj. Aha, je že malo bolje. Zdaj se bom še dodatno osredotočil na žogo. Evo, zdaj pa deluje!"

Tako nekako razmišljam med tekmo. Igram tenis in ne tekmujem z nasprotnikom. Včasih sem, ker sem hotel biti boljši – to mi je pomenilo, da se nekaj več od nasprotnika. Kdaj pa hočemo biti nekaj več od nekoga? Le takrat, kadar se že v izhodišču počutimo MANJ.

Ta občutek si ustvarimo sami. Torej si lahko tudi občutek, da smo enakovredni s komerkoli. Teniško znanje nima nobene zveze z vrednostjo človeka.

Če bi dal Rogerja Federerja igrati baseball – mislite da bi obvladal? Ne, ne bi. Bi bil zato luzer? Tukaj je odgovor ne, kajne? In velja za vas, če izgubite tekmo?

Ko se osvobodite teh zgrešenih prepričanj, potem tudi neke psihične priprave ne potrebujete, saj se vam ni potrebno boriti s čustvi in tremo.

Le igrate igro in rešujete probleme. Nekaj jih rešite, nekaj pa ne. Imate vsaj motiv za naprej.

Veliko teniških užitkov do naslednjič…

Nazaj na teniške članke