Teniški starši - ena od najodgovornejših nalog
Biti teniški starš je ena najbolj odgovornih in obremenjujočih vlog, kar jih je. Sam še nimam otrok, vendar sem kot trener že skoraj 10 let prisoten na tekmah in treningih, kjer se srečujem in spoznavam s starši teniških igralcev. Vsi vemo, da je tenis eden od dražjih športov, saj so stroški dvoran oz. igrišč, klubov, trenerjev in opreme zelo visoki. Zato so tudi pričakovanja zelo visoka in igralci to čutijo na tak ali drugačen način. Nekateri se zavedajo, da imajo pri tem pričakovanja staršev velik vpliv, drugi samo čutijo neko neugodje in pritisk in bi šele v poglobljenem pogovoru in analizi odkrili, da je to, kar čutijo, odgovornost do njihovih staršev. Starši so v grobem iz dveh področij – teniški poznavalci in teniški laiki. Poznavalci so lahko zelo dobri teniški starši, saj imajo realistične poglede na zahtevnost tenisa in ne obremenjujejo igralcev s »kako si lahko pa to zgrešil?«. Lahko pa jim tudi močna čustvena navezanost na otroka in pa velika pričakovanja do njih »zameglijo« sicer dobro teniško presojo in ga preobremenijo s pričakovanji. Teniški laiki, ki so se v tenisu znašli po naključju, pa so v najtežjem položaju. Otroku želijo vse najboljše, tenisa in njegove zahtevnosti, psihičnih zahtev in dolgotrajnosti doseganja mojstrstva ne poznajo, zato so pogosto otroku zelo obremenjujoči. Vrhunska igra tenisa zahteva leta in leta piljenja tehnike, taktike in psihične trdnosti. Mnogo igralcev sicer hitro napreduje na tehničnem in taktičnem področju, na psihičnem pa kmalu trčijo ob svoje omejitve in ne znajo skozi ali okrog njih. Zato tudi njihov tenis obstane na nekem nivoju, kljub temu, da izgleda, da so sposobni več. Večina teniških laikov se tega ne zaveda in misli, da bodo z več treninga in boljšimi sparingi igralci napredovali. Zato starši delajo vse v njihovi moči, da bi to dosegli in pri tem so pripravljeni žrtvovati njihov čas in denar do zadnjega. Otroci so pri tem močno obremenjeni s pričakovanji staršev in se zavedajo, da bo neuspeh na turnirju zelo boleč za starše in hkrati tudi za njih, saj jih bodo starši zavedno ali nezavedno krivili za »izgubljen« čas in denar. Tako pridemo do najpogostejšega vzroka za slabo igralcev na vseh nivojih: otrok ne želi razočarati staršev, saj je v mladih letih 100% odvisen od njih. Otrok to doživlja kot »smrtno nevarnost« (brez heca, psihologi so to že davno odkrili!) kar v njem povzroči izjemno stresno stanje. Poraz ni opcija in velika večina začne igrati tako, da ne bi izgubili. V njihovi glavi je le ena misel: da ne bi izgubil. S tem razmišljajo negativno in niso usmerjeni k cilju (k zmagi, k dobri, pogumni igri) temveč k izogibanju nečesa drugega. Ker pa je šport šport in se zmag in porazov ne da kontrolirati, igralci to vejo oz. čutijo. In ko se v njihovi glavi pojavi želja po tem, da ne bi izgubili (in močno razočarali staršev ter pri tem tvegali izgubo njihove ljubezni), hkrati pa vedo, da ne morejo kontrolirati rezultata tekme, torej da lahko tudi izgubijo, potem se znajdejo v izjemnem stresu. Ta stres jim onemogoči sproščeno igro, jasno razmišljanje in pogumne odločitve. Njihov tenis je daleč pod nivojem, kot pa so ga sposobni igrati. In kako iz tega začaranega kroga? K temu lahko pripomorejo oboji – starši in igralci. Starši morajo spoznati, da ni »garancije« za uspeh in da zahteve po zmagi in uspehu največkrat igralca preobremenijo. Ne upa si več zgrešiti, saj ve, da ga to bliža k porazu. Ne zna inteligentno tvegati, kar je ključnega pomena za zmagovalce. (na vseh področjih življenja!)Igralci pa lahko začnejo razmišljati s svojo glavo, razmislijo ali spoznajo, da je v njihovi kontroli le njihov pristop in da le tvegan, pogumen način vodi k uspehu. Osredotočati se morajo na to kaj hočejo (dobra igra, taktika, pogum, …) in ne na to, kar nočejo. Osebno bi rad še izrazil posebno spoštovanje do vseh staršev, katerih otroci igrajo tenis. Starši si vzamejo čas za prevoze, tudi takrat, ko ga pravzaprav sploh ni. Pripravljeni so tvegati z denarjem in zapostavljajo vse drugo, ki jim postane manj pomembno. Otroku želijo najboljše in njihovi požrtvovalnosti ni konca. Z njimi preživljajo cele vikende na turnirjih, kjer je mogoče 2-3 ure igre in 5-8 ur čakanja na tekmo. Tak dan bi lahko izkoristili za svoje veselje in hobije, pa ga podredijo otrokovim potrebam. Ogromno časa porabijo za iskanje klubov, možnosti v tujini (če so resno usmerjeni v teniški uspeh) in preverjanje trenerjev. Hkrati pa se zavedajo, da ne želijo biti videni kot preveč ambiciozni, »zateženi« in obremenjujoči do otrok in trenerjev (klubov). Moji nasveti: - izvajajte konstanten rahel pritisk na klube in trenerje. Tak pritisk nam koristi, da se usedemo za računalnik, naredimo detajlen plan treningov in tekem, in iztisnemo iz sebe vse svoje znanje, da pomagamo igralcu do uspeha. Tako kot na vseh področjih, smo tudi trenerji ranljivi za »delovanje po liniji najmanjšega odpora« in tako kvaliteta in zagnanost treningov pada. Osebnostno zreli trenerji bodo hvaležni za vašo »spodbudo« in bodo razumeli svojo odgovornost pri tem. Nezreli vas bodo označili za »zatežene« in »preambiciozne«, vendar upam, da vam njihovo mnenje ne pomeni veliko.
- Spodbujajte igralce, bodite dosledni in zahtevajte od njih vse, kar so sposobni.
- Ne zahtevajte zmag in uspehov, ker tega v športu ne moremo nadzorovati. (niti nikjer drugje) Naj dajo igralci vse od sebe, naj igrajo pogumno in naj bodo vztrajni do konca.
- Sprejemajte njihove tehnične, taktične, fizične še posebej pa psihične spodrsljaje kot sestavni del rasti in dozorevanja. Nihče ni popoln in tudi nikoli ne bo. Naš cilj naj bo maksimalno izkoriščanje naših prednosti in konstanten napredek na področjih naših pomanjkljivosti
- Izogibajte se težnje po popolnosti, spodbujajte odličnost.
Pa še nekaj o »dobrih« in »slabih« teniških starših: DOBRI: To so starši, ki otroka po tekmi vedno pričakajo z nasmehom in toplim pozdravom, NE GLEDE NA REZULTAT. Skrbi jih le to, če se je otrok zabaval, gibal in igral pošteno športno tekmo. Ti starši vedo, da tenis prinaša s seboj tudi mnogo pomembnih sposobnosti za življenje:- neodvisnost- koncentracija- obvladovanje napak- disciplina- teamsko delo- organizacijske sposobnosti- tekmovalnostDobri teniški starši ne vedo, da so DOBRI. Mislijo, da samo skrbijo za počutje svojega otroka, tako kot vsi ostali. KATERE KVALITETE NAJ BI IMELI DOBRI »TENIŠKI« STARŠI ? BREZPOGOJNA LJUBEZEN – ne glede na to, kaj se zgodi na treningu ali tekmi, je to čustvo vedno prisotno in tudi vidno. Tenis je le šport in če otrok želi, lahko neha kadarkoli.NESKONČNA POTRPEŽLJIVOST – teniški starši vedo, da je za razvoj teniškega igralca potrebno VELIKO časa. Leta in ne meseci !POZITIVNA NARAVNANOST – pot tega razvoja je težka in otroci potrebujejo spodbudo. Če starši vedo, da so njihovi otroci »v rokah« dobrih trenerjev, jim lahko posredujejo zaupanje v trenerjevo delo. Kako še lahko pomagate otroku ? Zapomnite si, da vaš otrok igra tenis zaradi zabave, ljubezni do športa in zaradi samega sebe. Vaš otrok vas pozna najbolje in takoj začuti negativna čustva – napetost, jezo ali razočaranje. Če se ne morete sprostiti, morate postati najboljši gledališki ali filmski igralci, da boste to prikrili. Vzemite si čas in POSLUŠAJTE vašega otroka. Ko izgubijo tekmo, vedite, da so si ZELO želeli zmagati. SLABI: Njihove glavne napake so: »Pogojna« ljubezen – so samo zato zraven, da njihov otrok zmaguje. Izkoriščajo otrokovo ljubezen do njih, tako da izvajajo nenehen pritisk na njih na treningih in tekmah. Nepotrpežljivost – se kaže takrat, ko otrok izgublja tekme. Ne vedo, kakšen je razvoj tekmovalca in njegove psihične stabilnosti in niso dovolj potrpežljivi s trenerjem, ampak jih ob prvih neuspehih menjajo. Iščejo napake – vedno so pozorni na slabe stvari med igro (udarce, gibanje, …) in stalno poudarjajo otroku nekaj slabega, posledica pa je seveda nesamozavesten otrok, ki nima možnosti v tekmovalnem cirkusu. Diktatorski – njihov način komunikacije je enosmeren, ne poslušajo otrokove zgodbe, zato se otrok zateče pred stalnim »bombardiranjem« v jok ali samo kima v potrdilo. Vedno zraven – pomembno je, da starši sodelujejo pri razvoju teniškega igralca, vendar so samo del mozaika. Na tekmah višjega nivoja je prepovedano pomagati igralcem z nasveti ali znaki. Zato moramo otroka postopno pripraviti, da se bo znal neodvisno od nas boriti in zmagovati v težkih situacijah. Pustite ga kakšno tekmo samega na igrišču in pojdite na sprehod ali glejte druge igralce. Tekmovalni tenis je izreden psihični napor in uspeli bodo le najbolj stabilni in samozavestni tekmovalci, ki bodo verjeli v svoje sposobnosti in ne rabijo pomoči ali prikimavanj s tribun. Pa še nekaj misli: Pustite mi igrati iz ljubezni do igre, pustite mi, da sem otrok. Ne želite si, da bi dosegel cilje, ki bodo morda pomembni kdaj v prihodnosti. Če bi jih pokušal doseči zdaj, bi bil oropan česa drugega, kar mi je pri srcu ta čas. Pustite mi, da živim v svoji starosti, saj sem samo enkrat otrok. Ne poskušajte z menoj dosegati svoje zmage, ne poskušajte me ustvarjati po vaši podobi ali zahtevati od mene tistega, kar se vam ni posrečilo doseči. Ne zapravljajte dragocenega časa, kajti jaz sem otrok, ki je srečen, da je lahko in ostaja otrok. Ne poskušajte načrtovati mojega življenja ali moje osebnosti. Ne obupujte zaradi mojih neuspehov in, kar je še slabše, ne počutite se zaradi tega krivi. Bolečina, ki jo čutim po porazu, popolnoma izgine, ko mi usahnejo solze, in nanjo povsem pozabim, ko se vrnem na igrišče in sem srečen, ker vnovič igram in sem spet otrok. Vem, da trpite, ko igram, vendar je to odveč. Tedaj sem namreč srečen, ker igram. Drugače bi kdo utegnil celo pomisliti, da se ljudje zunaj igrišča bojujejo namesto nas, kot da so starši ljubosumni drug na drugega, kot da trpijo zaradi nedosežene zmage, ker so si želeli natanko tisto, česar jim nisem mogel dati. Pustite mi čas in poskušajte razumeti, da stvari ta čas ne morejo potekati drugače in da v športu – kot na drugih področjih – vse pride ob svojem času. Prosim, pustite mi, da igram sam, pustite mi zadovoljstvo, da sem srečen. Otrok sem, ne pozabite tega, še sem otrok… In samo enkrat v življenju sem otrok.
Povezave do informacij v zvezi s starševstvom – v tenisu ali v drugih športih Priporočam! USTA Parent Guide Being a better tennis parent Parent's guide to Junior Tennis Be the best sports parent you can be Productive Ways to Help YourChild Prepare for a Match
Nazaj na Tenis - slovensko
|
