Trema - se jo da obvladati?
Vsi, ki igramo tenis, poznamo občutek, ko nas obvladuje trema. Roka se nam "skrajša", dobimo težke noge in začnemo plitvo dihati. Angleško se temu reče »choking«, torej da nas kar duši oz. davi. Ni pa potrebno, da smo žrtve treme.
Najbolje je, da je igralec pred tekmo malce vznemirjen, saj mu to pripravlja telo in glavo na večje napore. Premajhna trema igralca premalo aktivira, ga premalo »resno« pripravi za boj, prevelika pa ga preveč obremeni in igralec se težko premika in udarja. Tremo oz. »choking« lahko »napademo« z več front; 1. Borba s telesom Najpreprostejši način je, da se borimo s simptomi. Torej, če ima igralec težke noge, jih poskuša »zbuditi«. Poskoki, aktivno gibanje, počepi, šprint za vsako žogo in podobno so načini, ki mu pomagajo, da tremo (zakrčenost) razbije. Prav tako lahko premaguje skrajšano roko, ki jo čuti kot pretrdo. Igralec naj v prazno naredi nekaj zamahov in se osredotoči na mehkobo in tekoč gib. Pomaga tudi, če pri tem vedno izdihne. Preprosto povedano: za zelo ogretega, prepotenega igralca je trema skoraj popolna neznanka! Kvalitetno ogrevanje preprečuje pojav »chokinga«! Slabost tega pristopa je, da se ukvarja zgolj s simptomi in ne z vzrokom. Kratkoročno je zelo učinkovit, dolgoročno pa nima posledic, saj se trema lahko pojavlja znova in znova. 2. Borba z mislimi Obstaja samo en razlog za pojav treme – in to je naše dojemanje situacije. Ne situacija sama, temveč naše dojemanje. Če igralec zaznava situacijo kot težko, stresno oz. tako, ki ima lahko boleče negativne posledice ali jo povezuje s svojo samopodobo, potem začuti tremo. Če igralec zaznava tekmo kot izziv, potem bo trema minimalna oz. ravno prava za najboljšo igro. Torej, ko igralec zaznava tekmo kot pretežko nalogo, kjer lahko doživi boleč poraz (pogosto, ko igra s »slabšimi«, ki bi jih »moral« premagati), potem se njegovo telo odzove s stresno reakcijo. To je pravzaprav odziv telesa na že zamišljeno negativno situacijo. Igralec razmišlja, kako slabo in boleče bo, če izgubi, in pri že delno doživlja poraz. Trema je le odziv telesa. Rešitev je torej, da se igralec najprej zave, kaj razmišlja, ter se nato usmeri v pozitivne misli. Npr.:«Dam se vse od sebe ne glede na rezultat, če že moram izgubiti, bom vsaj s pogumno igro, come on, ajde, vamos, gremo, samo ta točka je najbolj pomembna, igram točko za točko, …«. Karkoli, ki igralcu leži in je pozitivno. Tudi ta pristop se ukvarja s simptomi in ne glavnim izvorom misli. To negativno razmišljanje ima izvor v določenih prepričanjih. Igralec se lahko natrenira in ponavlja pozitivne misli toliko časa, da mu preidejo v podzavest. To običajno traja zelo dolgo časa. 3. Sprememba negativnih prepričanj (beliefs) Vzrok za negativno razmišljanje so negativna prepričanja, npr:«Če tole izgubim, se mi bodo vsi smejali, bom loser, nimam možnosti za napredek, si ne zaslužim igranja na tem nivoju, me bodo doma spet nadrli, …« Ta prepričanja so »tiha«, to pomeni, da igralec o njih ne razmišlja, ampak so globlje v podzavesti in so izvor negativnih misli. Šele po malo bolj podrobnem pogovoru lahko tako igralec kot nekdo drug (psiholog, starš, …) ugotovita, kje tiči glavni problem. Ko igralec prepozna svoje prepričanje, ga je potrebno odstraniti. Prepričanja odstranimo tako, da sami sebi dokažemo, da niso resnična. Igralec poskuša z različnih zornih kotov preveriti, ali je njegovo prepričanje resnično in ali se bo res zgodilo ali je to zgolj neka ideja. V največ primerih je to zgolj namišljen strah in tako, kot se potem v domišljiji igralcu vrtijo razni scenariji (vsi me bodo zasmehovali, če sem izgubil prednost iz 5:0, potem nikoli ne bom dober igralec, če naredim dvojno na set točko sem psihično slab, …) tega v resnici ni. To so zgolj zgodbe naše glave. Trema je torej odpravljiva na več načinov; najbolj praktična sta prva dva, ki ju lahko izvajajo igralci vseh starosti in znanja. Prepričanja je težko spremeniti pri mladih igralcih, ki so ta prepričanja pridobili od svojih staršev. Verjetno blizu nemogočega. Šele, ko je igralec starejši in samostojen ter se že zaveda, da je lahko težava v njegovi glavi, takrat ima dovolj močan vzrok, da preverja svoje razmišljanje in prepričanja ter jih tudi spremeni. Igralec se potem tega pozitivnega stanja navadi in sčasoma ne ve več, kaj je to trema.
Nazaj na teniške članke
Nazaj na Tenis - slovensko

|